Gozdarstvo in konji so v naši družini že tretjo generacijo. Oče in stari oče sta bila furmana, ti pa so bili vse do prihoda traktorjev tisti, ki so povezovali gozd in njegova bogastva z ljudmi, ki so les obdelovali in rabili v vsakdanjem življenju. Takrat so ljudje verjeli, da so veličastni gozdovi večni in neizčrpni, pa vendar so z lesom delali s spoštovanjem in pozornostjo, ki mu pripadata. Danes se, bolj kot kadarkoli prej, zavedamo vpliva in posledic človekovega poseganja v naravo, zato našo tradicijo, znanje in izkušnje skrbno negujemo, ter stalno nadgrajujemo in razvijamo. Z lesom se trudimo gospodariti tako, da zadovoljimo stranke in istočasno upoštevamo naravne zakonitosti gozda.